Omemba: John Banville

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več. Po Annini smrti je postala votla, spremenila se je v velikansko sobo odmevov.«

»Miklavžev sprevod je pred hišo.«

»Zares sam si samo z viškom sebe …«

»Njegovo čaščenje se je mahoma razširilo v Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi.«

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več.«

»Že od nekdaj čutim, da človek ne bo nikdar zares sproščen, dokler bo umrljiv.«

»Izgubil sem mentorja, navdih in, kar je najpomembnejše, prijatelja. Takega, kot je on, ne bomo več videli.«

»A to ni bilo stališče, ki so ga zavzeli svetovni mediji; enoglasno so se odločili, da knjiga ni samo avtentična, ampak nekakšno mesijansko sporočilo z 'druge strani'. Meni ni preostalo drugega, kot da sem v otrplem osupljenju opazoval, kako je knjiga lezla po lestvici najbolje prodajanih, komentatorji pa so jo eden za drugim razglašali kot 'pravo stvar'.«

»Nisem bil niti vzoren oče niti vzoren mož – in kot takega se niti nočem prikazovati.«

»To je res kruta šala«

»Verjel sem. Klic je prišel iz Stockholma, zakaj ne bi verjel«